S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Starejšeželeznodobni kompleks na Magdalenski gori

Uradna oznaka: Zgornja Slivnica - Arheološko najdišče Magdalenska
Sinonimi: Magdalenska gora, Magdalenska gora pri Šmarju-Sap, Laščik pri Zgornji Slivnici, Voselca pri Hrastju
Naselbina na Magdalenski gori s pripadajočimi gomilnimi grobišči na Laščiku, Prelogah in Voselci pri Hrastju je bila v starejši železni dobi eden pomembnejših gospodarskih središč.

Opis

Na hribu z božjepotno cerkvico sv. Magdalene gore nad Šmarjem so vidni ostanki utrjene naselbine s pripadajočimi gomilnimi grobišči, ki so se verjetno širila ob nekdanjih poteh v naselbino. Gomile so večidel prekopali konec 19. in na začetku 20. stol. Največ sta jih prekopala dolenjski samouk Jernej Pečnik in vojvodinja Mecklenburška. Najdbe iz grobov bogatijo muzejske zbirke v štirih državah: v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani, v Naravoslovnem muzeju na Dunaju (Naturhistorisches Museum Wien), Muzeju za prazgodovino v Berlinu (Museum für Vor- und Frühgeschichte) in v Cambridgeu v ameriški zvezni državi Massachussets (Peabody Museum of Archaeology and Ethnology at Harvard University).

Arheološka odkritja so uvrstila Magdalensko goro med najpomembnejša najdišča starejše železne dobe v jugovzhodnih Alpah. Naseljena je bil že ob koncu 9. st. pr. n. št. (v pozni bronasti dobi). Največji kulturni in gospodarski vzpon je doživela v starejši železni dobi, z razcvetom metalurške dejavnosti in trgovine, zlasti v 5. st. pr. n. št. Številne najdbe pričajo o stikih z oddaljenimi kulturnimi sredinami. V grobovih so bili najdeni vrhunski izdelki situlske umetnosti, uvoženi predmeti iz delavnic na Apeninskem polotoku, od koder so sprejemali še druge idejne vplive; konji so prihajali s skitskega območja ob Črnem morju, jantar pa iz dežel ob Baltiku. Ob koncu starejše železne dobe je moč te skupnosti po letu 350 pr. n. št. upadla. Poslednji grobovi, ki so bili konec 2. in v 1. st. pr. n. št. naknadno vkopani v gomile staroselcev, že kažejo keltske kulturne poteze. V rimski dobi pa se je življenje dokončno preselilo v nižino, ob glavno komunikacijo med Emono in Siscijo.

Železnodobna skupnost je sprva umrle sežigala in jih pokopavala v žarne grobove, kasneje pa je prevladal ritual pokopavanja celih trupel v bolj ali manj bogatih opravah, ki odražajo status pokojnikov in družbeno razslojenost. Vodilno vlogo je imela vojaška elita, sam vrh pa so predstavljali konjeniki, ki so bili pokopani v bojni opremi s čelado ter bronastimi pivskimi servisi. Položaj žensk se zrcali v raznovrstnem nakitu in sceptrih, ki kažejo na njihovo vlogo v kultih.

Strokovne reference in viri

  • Gabrovec, S. 1964-1965: Najstarejša grobna celota z upodobitvijo v situlskem stilu. Arheološki vestnik 15-16, 127-135. Ljubljana. [COBISS-ID 14690093]
  • Gabrovec, S. 1975: Magdalenska gora. V: Arheološka najdišča Slovenije, 200-201. Ljubljana. [COBISS-ID 18870017]
  • Gabrovec, S. 1990: Magdalenska gora. Grosuplje. V: Arheološka najdišča Dolenjske, Arheo, 39-42. Novo mesto. [COBISS-ID 55703040]
  • Hencken, H. 1978: The Iron Age Cemetery of Magdalenska gora in Slovenia. Mecklenburg Collection. Part 2, Bulletin. American School of Prehistoric Research 32. Cambridge, Massachusetts. [COBISS-ID 4458848]
  • Polizzotti Greis, G. 2005: A noble pursuit. The duchess of Mecklenburg collection from Iron Age Slovenia. Peabody Museum collections series. Cambridge, Massachusetts. [COBISS-ID 5654368]
  • Tecco Hvala, S. 2007: Magdalenska gora v prazgodovini. V: Müller, J. (ur.), Šmarska knjiga, 69-80. Šmarje-Sap. [COBISS-ID 26464813]
  • Tecco Hvala, S., Dular, J., Kocuvan, E. 2004: Železnodobne gomile na Magdalenski gori. Katalogi in monografije 36. Ljubljana. [COBISS-ID 217642752]
  • Teržan, B. 2007: Pripoved situlske umetnosti z Magdalenske gore pri Šmarju. V: Müller, J. (ur.), Šmarska knjiga, 81-90. Šmarje-Sap. [COBISS-ID 26463021]
  • Vuga, D. 1988: Magdalenska gora pri Šmarjem-Sapu v železni dobi. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 157. Maribor. [COBISS-ID 3856896]

Avtor zapisa

Sneža Tecco Hvala (Inštitut za arheologijo, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Tecco Hvala, S. 2010: Starejšeželeznodobni kompleks na Magdalenski gori. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/400-starejsezeleznodobni-kompleks-na-magdalenski-gori.