S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Gracarjev turn v Hrastju pri Šentjerneju

Uradna oznaka: Hrastje pri Šentjerneju - Gracarjev Turn
Sinonimi: Tolsti vrh, Feistenberg, Faistenberg
Renesančna utrdba Gracarjev turn z izstopajočima tacastima stolpoma ob straneh vhodne fasade in z gotskim stolpastim jedrom stoji v Hrastju jugozahodno od Šentjerneja.

Opis

V Hrastju pod Gorjanci, deželi Trdinovih bajk in povesti, stoji na položnem obronku ob poti, ki pelje iz Orehovice v Mokro Polje, graščina Gracarjev turn. Uradno se imenuje po Grazerjih, plemenitaški družini iz belokranjskega Gradca, domačini pa jo imenujejo tudi Tolsti vrh – Faistenberg. Stolpast dvor se prvič omenja že leta 1311, šele v poznem 16. stoletju pa je stavba dobila videz, ki se je v temeljnih obrisih ohranil do danes. Takrat so stolp za nadstropje povišali, modernizirali okenske odprtine in dozidali venec stanovanjskih traktov z notranjim arkadnim dvoriščem. Za obrambo pred Turki sta bila na južnih vogalih zgrajena dva široka stolpa, ki imata na podstrešju še ohranjene strelnice. Ob gradu so razvaline baročne kašče, manjše gospodarsko poslopje in vrt z začetka 19. stoletja. Nad vhodom v grad se nahaja marmorna plošča s posvetilom pisatelju Janezu Trdini (1830-1905), ki je tu večkrat prebival in tudi ustvarjal.

Leta 1942 so grad požgali partizani, po vojni pa so ga za silo obnovili. Gospodar gradu Herbert von Schöppel je med drugo svetovno vojno zavzeto sodeloval s partizani in tako ohranil lastništvo tudi po osvoboditvi. Ostal je edini slovenski povojni graščak.

Nosilno zidovje gradu je iz delno obdelanih kosov apnenca in meljevca iz bližnje okolice, za kasnejše rekonstrukcije pa so uporabljali tudi opeko. V sklopu mednarodnega raziskovalnega projekta "Innovative Techniques to Increase Resistance to Earthquakes of Cultural Heritage Buildings and to Reduce the Impact", ki ga je v letih 1998-2000 financirala Evropska unija v okviru programa INCO-Copernicus, je bilo na objektu in v njegovi okolici izvedenih več specialističnih preiskav.

Okrog grajske stavbe so bile izvedene geofizikalne in geološke raziskave, na objektu pa preiskava potresne odpornosti obstoječega zidovja in meritev osnovnih frekvenc nihanja grajskega stolpa. Rezultati kompleksnih preiskav so bili uporabljeni pri numerični analizi objekta na potresno obtežbo.

Strokovne reference in viri

  • Nappi, A., Car, M., Nikolaou, N., Pečar, B., Popa, G., Sofronie, R., Tomaževič, M., Zugravescu, D. 2000: INCO-Copernicus: An approach to the protection of cultural heritage monuments. Delovno gradivo. Trst.
  • Stopar, I. 1986: Gradovi na Slovenskem. Ljubljana. [COBISS-ID 20569601]
  • Tomaževič, M., Klemenc, I., Lavrič, I., Žnidarič, A., Batagelj, J., Hafed, A. 2000: INCO-Copernicus: Innovative Techniques to Increase Resistance to Earthquakes of Cultural Heritage Buildings and to Reduce the Impact. Delovno gradivo. Ljubljana.

Avtor zapisa

Polona Weiss (Zavod za gradbeništvo Slovenije)

Predlog citata

Weiss, P. 2010: Gracarjev turn v Hrastju pri Šentjerneju. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/422-gracarjev-turn-v-hrastju-pri-sentjerneju.

Komentarji

08. november 2017, 17:33

Zanima me če je ogled gradu Gracarjev Turn možen in če je grad sploh obnovljen.Hvala za odgovor.Lep pozdrav.

05. junij 2018, 22:28

No ali bo kdo prosim odgovoril hvala za vaš nepreceljivi cajt.

Komentiraj