S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Rifnik

Uradna oznaka: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik
Na Rifniku pri Šentjurju je bila raziskana višinska naselbina iz 5. in 6. stoletja.

Opis

Rifnik je naravno odlično zavarovan hrib nad Šentjurjem vzhodno od Celja. Zaradi ugodne lege je bil poseljen v več zgodovinskih obdobjih. Najstarejši sledovi segajo v čas bakrene dobe, obljuden je bil tudi v pozni bronasti, železni in rimski dobi.

V pozni antiki, v 5. in 6. stoletju, je na hribu stala utrjena naselbina, ki je zavzemala ovršje in del južnega pobočja. S severne in vzhodne strani dostop v naselbino zaradi strmih skalnih sten ni bil mogoč, na južni in zahodni strani pa jo je varovalo meter debelo obzidje, okrepljeno z obrambnimi stolpi. Vhod je bil na zahodni strani.

Na najvišji točki je stala zgodnjekrščanska cerkev s preprosto pravokotno zasnovo. Zgrajena je bila verjetno na začetku 6. stoletja, sredi istega stoletja pa so prizidali še vhodno lopo (narteks), stranski prostor s krstilnico in manjši stanovanjski del. V narteksu je bil odkrit sarkofag z okostjema starejše ženske in mlajšega moškega.

Na skrajnem zahodnem robu zgornjega platoja, nekoliko oddaljena od osrednje cerkve, je bila odkrita še ena, precej manjša cerkev, ki je najbrž služila verski ločini arijancev. Gre za ločino, ki so ji med drugimi pripadali Vzhodni Goti in Langobardi.

Doslej so bili raziskani ostanki osmih stanovanjskih hiš. Večina jih je bila razporejena po južnih terasah pod cerkvijo, dve pa sta bili prislonjeni na obzidje.

Na terasi pod cerkvijo je stal vodni zbiralnik, v katerega se je stekala kapnica s cerkvenih streh.

Na južnem pobočju pod naselbino je bilo odkrito tudi grobišče.

Prebivalci naselbine so bili večinoma romanizirani staroselci, ki so se preživljali s poljedelstvom in živinorejo. Do neke mere so še ohranjali stik s sredozemskim prostorom, od koder so v amforah prihajali vino, olje in drugi proizvodi. Majhna, verjetno arijanska cerkev, ter nekatere najdbe iz naselbine in grobišča kažejo, da je v nekem obdobju na hribu verjetno prebivala tudi manjša langobardska posadka.

Raziskani objekti so predstavljeni v tlorisih, vodni zbiralnik je prekrit z leseno streho, v njem pa je urejen manjši lapidarij.

Strokovne reference in viri

  • Bolta, L. 1976: Rifnik nad Šentjurjem. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. Zbirka vodnikov 58. Maribor. [COBISS-ID 5956864]
  • Ciglenečki, S. 1999: Rifnik nad Šentjurjem. V: Zakladi tisočletij. Zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov, 359–361. Ljubljana. [COBISS-ID 11490861]
  • Pirkmajer, D. 1994: Rifnik. Arheološko najdišče. Vodnik. Celje. [COBISS-ID 38180864]

Avtor zapisa

Zvezdana Modrijan (Inštitut za arheologijo, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Modrijan, Z. 2010: Rifnik. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/423-rifnik.