S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Kačarsko izročilo o tročanu

Uradna oznaka: Kačarsko izročilo o tročanu
Kačarsko izročilo je celostni način življenja, ki je nekoč obstajal na ozemlju zahodne Slovenije. Sklepamo lahko, da sega tisočletja v prazgodovino, pa tudi v zadnjem tisočletju je še imelo pomembno vlogo v življenju ljudi.

Opis

Danes je del kačarskega izročila ohranjen med ljudmi na območju Banjške planote ter doline Soče pod njo med Kanalom in Mostom na Soči. Kačarskemu dojemanju sveta so služila obredna dejanja na izbranih prostorih (skale, brezna, vode, premični kamni, drevesa), predvsem pa visoka moralnost in etičnost članov kačarske skupnosti. Kačarji so sestavine prostora doživljali kot živa bitja in so zato temu primerno spoštljivo z njimi tudi ravnali. Življenjsko silo, ki prežema vse, ljudi, rastline, živali in naravo kot živo bitje sploh, so si predstavljali tudi v obliki kače. Zato so izdelovali tudi tako imenovane kačje glave, izbrane kamnite prodnike, ki so jih obdelali na poseben način in postavljali na izbrane točke v prostoru. S tem so ustvarili mrežo trikotnikov - tročanov, ki je varovala vse med njimi, tudi ljudi, in vse, od česar so ti ljudje živeli. Tročan je združeval v življenjsko silo moči zemlje, ognja in vode, zato je moralo biti vedno vse narejeno v ravnovesju tročanske trojice. Tako so gradili hiše, sadili drevje, sejali poljščine. Prvo dejanje uničenja te dežele je bila gradnja Bohinjske železnice, zaradi katere so razstrelili podporno skalo sistema, pozneje je mrežo tročanov razbila še prva svetovna vojna z bojiščem soške fronte.

Kačarsko izročilo o tročanu je že močno okrnjeno. Umirajo zadnji ljudje, ki o kačarstvu še vedo kaj iz osebne izkušnje. Po drugi strani se krepi zanimanje domačinov za lastno identiteto in prepoznavanje njene pomembnosti. To je trenutek, ko mora stroka odigrati vlogo prenašalca znanja, kajti tradicionalni kanali za tak prenos, ki so jih nekoč poznale vaške srenje, ne obstajajo več. Zaščita kačarskega izročila zato pomeni pomoč stroki pri preučevanju, prenosu na lokalno skupnost, varovanju premične dediščine izročila, zaščiti nepremične naravne dediščine in promociji. Brez vsega tega se ne bomo znali upreti anarhičnemu urbanizmu, ki v lakomnem pehanju za dobičkom pustoši okolje.

Vendar so prav na območju Lokovca in sosednjih vasi še ohranjene nekatere naravne lokacije, ki omogočajo prepoznavanje mitske krajine, ker se nanje nanašajo ohranjeni deli izročila. Tega sicer nikoli več ne bo mogoče rekonstruirati v celoti. Ohraniti pa je mogoče oporne točke v pokrajini, predvsem pa etično in moralno moč kačarjev. Za to je potrebno proučevanje mitske krajine in izročil, muzejska zaščita kamnov kačjih glav in naravovarstvena zaščita naravnih spomenikov. Turistično društvo v Lokovcu postavlja ustrezen muzejski prostor, v katerem bo razstavljeno opozorilo na kačarsko izročilo in njegovo sporočilo. To lahko opišemo tudi kot virtualni muzej in informacijski center kačarstva. Tu bo izhodišče za poti do tročanov v naravi, kjer bo omogočeno doživljanje pomembnih naravnih dogodkov v koledarskem teku leta.

Poleg tega je Lokovec s svojimi osamljenimi domačijami, ki jih povezuje enkratna mreža poti v karizmatičnem okolju, z znanji kačarskega tročanstva in njegovimi naravnimi udejanjenji idealen prostor za razvoj najbolj kakovostnega butičnega turizma, ki zainteresiranim posameznikom omogoča duhovno rast, družbi kot celoti pa pomaga umirjati stresnost sprememb z modrostjo prednikov.

Strokovne reference in viri

  • Kastelic, H., Sterle, J., Kastelic, B., Jenče, L., Medvešček, P. 2004: Med hribi kačjih glav [Videoposnetek]. RTV Slovenija. Ljubljana. [COBISS-ID 9475988]
  • Medvešček, P. 1992: Skrivnost in svetost kamna. Zgodbe o čarnih predmetih in svetih znamenjih na Primorskem. Trst. [COBISS-ID 32971776]
  • Medvešček, P. 2006: Let v lunino senco. Nova Gorica. [COBISS-ID 226084352]
  • Pleterski, A. 1996: Strukture tridelne ideologije v prostoru pri Slovanih. Zgodovinski časopis 50-2, 163–185. Ljubljana. [COBISS-ID 65799680]
  • Sterle, J., Meško, P., Perovšek, B., Volarič, I. 2008: Jelenk, sveta gora starovercev [videoposnetek]. RTV Slovenija. Ljubljana. [COBISS-ID 549448]

Avtor zapisa

Andrej Pleterski (Inštitut za arheologijo, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Pleterski, A. 2010: Kačarsko izročilo o tročanu. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/433-kacarsko-izrocilo-o-trocanu.