S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Rudniški magazin

Uradna oznaka: Idrija - Rudniški magazin
Rudniški magazin je bil močno povezan z življenjem idrijskih rudarskih družin, saj je bilo v njem žitno skladišče za rudarje. Rudnik živega srebra je do leta 1912 rudarjem del plače za opravljeno delo izplačeval v naturalijah.

Opis

Rudniški magazin je večnadstropna stavba, ki je bila zgrajena leta 1764kot žitno skladišče za rudarje. Rudnik živega srebra je namreč rudarjem do leta 1912 del plače za opravljeno delo izplačeval v naturalijah. Zaradi takšne vloge je bil vse od izgradnje močno povezan z življenjem rudarskih družin v Idriji. Objekt velja za eno najstarejših baročnih stavb v Sloveniji in daje staremu središču Idrije prepoznavno podobo. Magazin ima danes povsem drugačno, predvsem kulturno vlogo, saj imata v njem prostore Mestna knjižnica in čitalnica ter likovna Galerija. Stavba je med drugim zanimiva tudi zaradi spominskih plošč na fasadi, posvečenim priznanim osebnostim idrijske zgodovine, kot so Jožef Mrak (tehniški strokovnjak, zemljemerec, geodet, kartograf ter načrtovalec in graditelj zidanih klavž na Idrijci in pritokih), Marko Vincenc Lipold (geolog, rudarski inženir in utemeljitelj geološke znanosti v Sloveniji), Balthasar Hacquet (naravoslovec, polihistor, kirurg, univerzitetni profesor in član evropskih znanstvenih akademij; zdravil je idrijske rudarje), Franc Anton Steinberg (politehnik, zemljemerec, kartograf, montanist in raziskovalec krasa), Ivanka Ferjančič (prva učiteljica klekljanja na čipkarski šoli v Idriji) in Henrik Freyer (farmacevt, botanik, pionir raziskovanja podzemnih jam na Slovenskem, kartograf, ljubitelj narave in začetnik slovenskega poimenovanja na naravoslovnem in zemljepisnem področju).

Od leta 2001 je objekt spomenik državnega pomena.

Strokovne reference in viri

  • Bavdaž, M., Čar, J., Kavčič, J., Pelhan, E. 1999: Ob Rakah: po poti idrijskih naravoslovcev. Idrija. [COBISS-ID 104973312]
  • Leskovec, I., Peljhan, M. 2009: Idrija: Zgodba o petstoletnem srebrnem studencu. Idrija. [COBISS-ID 248673792]

Opombe

Opis je nastal v sklopu EU projekta Cherplan: Enhancement of Cultural Heritage Through Environmental Planning & Management http://www.cherplan.eu/

Avtor zapisa

Maruša Goluža (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Goluža, M. 2013: Rudniški magazin. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/475-rudniski-magazin.