S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Čedca

Nekdanji najvišji slovenski slap v Makekovi kočni na Jezerskem.

Opis

Slap Čedca je do skalnega podora spomladi 2008 s svojimi 130 m višine veljal za najvišjega v Sloveniji. Kljub temu ni bil pretirano poznan. Vzroke za to gre verjetno iskati v njegovi skromni vodnatosti ter dejstvu, da so ga za najvišjega pri nas spoznali šele leta 1983. Do tedaj je namreč prvo mesto zmotno zasedal sicer mnogo bolj vodnat slap Boka (106 m).

Danes je Čedca visoka komaj 30 m in se tako uvršča med srednje visoke slapove. Nahaja se v ledeniško preoblikovani dolini Makekova kočna na Jezerskem. Slap pada preko strme stopnje v mogočni amfiteatralno oblikovani podorni steni, ki v zgornjem delu zapira dolino. Stena je prepredena s številnimi prelomi, ki potekajo v različnih smereh. Zgrajena je iz neplastnatega triasnega dolomita. Zaradi pretrtosti kamnine se je ta drobila, ostrorobi delci in dolomitna moka pa so se kasneje sprijeli v trdno brečo. Značilno rjavo-redečo barvo ji dajejo železove spojine.

Potok se napaja s snežnico izpod zasneženih krnic Jezerske kočne in Velikega kupa. Njegovo vodozbirno zaledje je zelo majhno, o čemer priča tudi njegova skromna vodnatost. Zaradi taljenja snega je največ vode navadno od konca aprila do začetka junija, konec poletja pa potok od časa do čas tudi presahne.

Tudi že prvotni nastanek Čedce (pred podorom leta 2008) je bil pogojen s podiranjem kamnite stene v ne tako davni geološki preteklosti. Nastalo stopnjo je potok začel premagovati v obliki slapa. Zaradi nestabilnosti v kamninah, ki gradijo steno na koncu Makekove kočne, je bilo le vprašanje časa, kdaj bo prišlo do naslednjega večjega podora. Slednji se je zaradi obilnih padavin in taljenja snega zgodil v maju in juniju leta 2008. Vznožje stene je zasul ogromen kup podornega materiala, ki ga bodo hudourniške vode še dolgo časa izpirale po dolini navzdol. Čedca je tako povsem spremenila svojo podobo in se »pomladila«. Zdaj je slap visok komaj 30 m, a bo sčasoma, če ne bo prišlo do vnovičnih večjih podorov, počasi spet postajal vse višji.

Strokovne reference in viri

Avtor zapisa

Tajan Trobec (Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Trobec, T. 2010: Čedca. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/57-cedca.

Komentiraj