S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Ledenik pod Skuto

Ledenik je nastal pod severno steno Skute v Kamniško-Savinjskih Alpah.

Video vsebine

1

Opis

Ledenik pod Skuto je poleg Triglavskega ledenika edini preostali ledenik pri nas. Nastal je v zgornjem delu nekdanjega veliko obsežnejšega Jezerskega ledenika, ki se je v pleistocenu valil izpod Skute proti Jezerskemu in je na svoji poti ustvaril slikovito ledeniško dolino, imenovano Ravenska kočna. Po koncu pleistocena so se pri nas menjavala hladnejša in toplejša obdobja. Za hladnejše je veljala tako imenovana mala ledena doba med sredo 14. in sredo 19. stoletja, z viški okrog let 1350, 1600 in 1850. Za to obdobje je bilo značilno, da so se ledeniki v Alpah okrepili. Takrat naj bi domnevno nastala tudi današnja Ledenik pod Skuto in Triglavski ledenik.

Preostanek Ledenika pod Skuto velja skupaj s Triglavskim ledenikom za najbolj jugovzhodni ledenik v Alpah. Najdemo ga v severnem delu osrednje verige Kamniško-Savinjskih Alp, v krnici, ki je proti jugu zaprta z vrhovoma Skute in Kranjske Rinke, na severozahod pa se odpira proti Jezerskemu. Ledenik se je obdržal v osojni in večji del leta senčni legi na nadmorski višini med 2020 in 2120 m. Napaja se z vsakoletnimi snežnimi padavinami. Dodaten sneg prinašajo močni vetrovi z južne do zahodne smeri, potem, ko ga na privetrni strani grebena poberejo, ter snežni plazovi, ki se na ledenik prožijo iz okoliških žlebov in grap.

Sistematična opazovanja Ledenika pod Skuto potekajo od leta 1948, ko so opravili prve uradne meritve. Takrat je ledenik meril 3 ha, zdaj pa le še kakšen hektar. Še bolj kot zmanjševanje površine je zaskrbljujoče njegovo tanjšanje, saj je bil ob začetku meritev v primerjavi z zdajšnjim stanjem debelejši za več deset metrov. Njegova povprečna debelina je na podlagi meritev iz leta 2006 ocenjena na 7 m, njegova prostornina pa na nekaj manj kot 80.000 m3. V zadnjem obdobju se lahko ledenik na posameznih mestih, zlasti tam, kjer ni prekrit z gruščem, letno stanjša tudi do 1,5 m, vendar se tanjšanje iz leta v leto, odvisno od količine snežnih padavin in temperatur, močno razlikuje. Ob obstoječi povprečni dinamiki krčenja ledu v zadnjem desetletju in pol, bi lahko po pesimističnih napovednih ledenik že v tem desetletju (nekje do leta 2020) povsem izginil.

Zanimivo je dejstvo, da je Ledenik pod Skuto, kljub negativnem trendu v rasti in nižji nadmorski višini, tako po prostornini (pred leti nekaj časa tudi po površini), že dohitel in celo prehitel nekdaj veliko večji in debelejši Triglavski ledenik, ki podnebnim spremembam očitno podlega še veliko hitreje. K zmernejšemu taljenju Ledenika pod Skuto v toplejšem obdobju je verjetno odločilno pripomogla prav njegova lega v izrazito senčni krnici. Poleg tega pa njegovo površino občasno prekrije obilnejše kamninsko gradivo, sicer posledica skalnih podorov z ostenja nad ledenikom kot se je to zgodilo tudi v letih 2002 in 2013.

Avtor zapisa

Tajan Trobec (Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) in MIha Pavšek (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Trobec in MIha Pavšek, T. 2010: Ledenik pod Skuto. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/60-ledenik-pod-skuto.

Komentiraj