S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Orači Okič

Sinonimi: Plužarji
Orači so obhodna šega haloškega fašenka. Skupino oračev sestavljajo: kujeki, baba, koranti, pokač, rusa in muzikant. Razen v domači vasi nastopajo tudi na karnevalskih prireditvah doma in v tujini.

Video vsebine

1

Opis

Orači so živ pojav pustovalske kulture, razširjen v večji meri v severovzhodni Sloveniji, zlasti v pokrajinah: Mursko polje, Ptujsko in Dravsko polje in Haloze. Pustno oranje je obhodna šega. Orači so dobro raziskana in dokumentirana pustna skupina. ED Orači Okič ima v svoji sestavi dve sekciji: orače in ruso. Orače sestavljajo: tri do šest konjičev (kujekov), pokač, baba, eden ali več korantov in muzikant. Na hišno dvorišče najprej priteče korant in z ruženjem oznani svoj prihod. Ko prideta gospodar ali gospodinja na hišni prag, korant zapleše in z ježevko zariše ris nad tlemi. Baba pristopi in vpraša gospodinjo ali gospodarja, če bodo dali orati. Ko pristanejo, pokač zapoka z bičem, kujeki pa zdirjajo v krogu in vlečejo za sabo plug, ki ga drži za ročaj plužar ali eden od korantov. Baba poskakuje z njimi v krogu in seje pleve iz sejače. Po končanem oranju baba pristopi h gospodinji in sprejme plačilo: denar ali jajca in klobaso. Pristopijo tudi koranti, ki prosijo za denar, in pokač, ki prosi denar za bičeve repke. Sledi pogostitev s pijačo in pustnimi jedmi (vino, kruh, šunka, krofi).
Skupini oračev sledi rusa. To sta dva moža v ogrodju, pokritem z rjuho, da se jima vidijo samo noge. Ruso vodi zanikrno oblečen gonjač s klobukom, bičem in košem za krmo. Privede ruso do hiše in jo prodaja gospodarju. Na pustni torek skupina ED Orači Okič cel dan obiskuje vasi, zaselke in samotne domačije na meji med občinama Videm in Cirkulane. Druge pustne dni nastopajo na karnevalskih povorkah v Cirkulanah, v Vidmu pri Ptuju in na ptujskem karnevalu, razen tega pa še na priložnostnih gostovanjih v Sloveniji in tujini.

Problem vseh pustnih skupin je novačenje novih članov. Mladino zanima samo modernejša oblika fašenka, ki se kaže v folklorizaciji in degradaciji tradicionalnih sestavin, npr. s pretiranim povečanjem števila korantov, z enakopravnim sodelovanjem obeh spolov in z gostovanjem v mestnih karnevalih. Zato ED Orači Okič načrtno vzgaja mlade z ustanavljanjem skupine malih oračev.

Velika nevarnost za obstoj tradicionalne oblike oračev kot obhodne šege je postopno zmanjševanje zanimanja za delovanje v domačem kraju. Večina pustnih skupin želi nastopati pred večjim občinstvom na velikih karnevalskih povorkah.

Danes je obhodna šega pustnega oranja za fašenk trdno zasidrana v kulturi Haložanov. Haloze so v očeh okoliškega prebivalstva, Štajerske in Slovenije prepoznane v pustnem času kot pokrajina oračev.

Strokovne reference in viri

  • Brence, A. 2003: Pustni orači iz Zgornjega Gruškovja v Halozah. O pustu, maskah in maskiranju (ur. Jurij Fikfak, Aleš Gačnik, Naško Križnar, Helena L. Podlogar), str. 103–112.. Ljubljana, Opera ethnologica Slovenica. [COBISS-ID 20614445]

Avtor zapisa

Naško Križnar

Komentiraj