V severni cerkvi so stopnice vodile iz ladje v prezbiterij. Na pregrado je bila prizidana prižnica, v osrednjem delu je stal oltar, ob vzhodnem zidu pa klop za duhovščino s škofovskim sedežem v sredini. © 1996, Slavko Ciglenečki, vir: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU.

Notranjost cerkve po prezentaciji. © 1994, Milan Sagadin, vir: ZVKDS Kranj.

Na zračnem posnetku so vidni tlorisi stanovanjskih hiš, vodni zbiralnik in večja cerkev. © 1999, Jože Hanc, vir: Zakladi tisočletij (Ljubljana 1999).

• Iz prvih stoletij krščanstva so se pri nas ohranili le skromni sledovi.
• Bizantinsko stavbarstvo je razvilo odprto in prostrano arhitekturo, v 5. in 6. stoletju so v vzhodnem rimskem cesarstvu gradili cerkve bazilikalnega ali centralnega tipa. Tloris je značilno v obliki grškega križa (križ s štirimi enakimi kraki, vrisanimi v kvadrat), ki je najbolj izvirna stvaritev bizantinske arhitekture. Nad osrednjim delom, kjer se kraki križajo, se navadno dviga kupola. Notranjost je pokrita z mozaiki.

Srbska pravoslavna cerkev sv. Sava v Celju

Toncov grad

Ajdna

Rifnik

Kapela sv. Marije v Leševju v Jakovici. © 2010, Simona Kermavnar, vir: UIFS ZRC SAZU

Zunanjost cerkve sv. Mihaela, kjer je urejen začasen lapidarij rimskih napisov z Ižanskega. © 2009, Peter Kos, vir: Peter Kos

Posnetek južne ladje cerkve sv. Martina v Laškem. © 2010, Tomaž Majcen, vir: Arhiv T. Majcna

Sv. Jurij na Legnu. Pogled na ostanke predromanske cerkve. © 1994, Ivan Tušek, vir: Zakladi tisočletij (Ljubljana 1999)

Pogled na cerkev z jugozahodne strani © 2010, Andrej Furlan, vir: UIFS ZRC SAZU

• Z utrjevanjem cerkvene organizacije in širjenjem verske misli predvsem preko samostanov se je v 11. in 12. stoletju tudi pri nas postopoma uveljavil prvi splošni evropski umetnostni slog - romanika. Tipologija naše romanske arhitekture je pestra, saj so se posamezne pokrajine vsaka po svoje odzvala na romanski slog iz sosednjih dežel.
• Zgodnjeromanska arhitektura ima praviloma preprost tloris – eno ali tri ladje z apsidami, ki pa v 11. stoletju postane bolj zapleten. Lesene strope so počasi nadomeščali opečnati in kamniti. Začeli so graditi oboke, ker pa so zidani oboki težki, so morali pričeti razmišljati o nosilcih – stebrih. Monolitne nerazčlenjene stebre so zamenjali stebri s križnim ali deteljičastim prerezom. Stene poživljajo slepe arkade.
• V pozni romaniki prevladuje bazilikalni tloris v obliki latinskega križa. Na izviren način so ga povečali s korom in prečno ladjo. Cerkve so vse pogosteje imele zidan obok, čigar nosilnost so reševali z gradnjo debelih zidov ali stranskih ladij, gradili pa so tudi slepe galerije, ki so nosile bazilikalno steno. Svetloba je tako prihajala v stavbo iz stranskih ladij in zgornjih nadstropij ladje. Notranjost je bila prvotno barvita, polna slikarij in poslikanih kipov.

Cerkev sv. Martina v Laškem

Podružnična cerkev sv. Marije v Jakovici

Cerkev sv. Mihaela v Iški vasi z vzidanim rimskim lapidarijem

Koper – Cerkev Marijinega vnebovzetja

Staroslovansko grobišče pod cerkvijo sv. Jurija na Legnu pri Slovenj Gradcu

Župnijska cerkev sv. Jurija v Piranu

Cerkev sv. Lovrenca v vasi Jezero

Pogled na zunanjščino cerkvice (sever); na pročelju levo od zvonika so vidni fragmenti votivne kompozicije, kjer se je slikar Janez Ljubljanski podpisal. © 2009, Andrej Furlan, vir: UIFS ZRC SAZU

Pogled na zunanjščino cerkve z zahodne strani. © 2009, Andrej Furlan, vir: UIFS ZRC SAZU

Pogled na slavoločno steno in v prezbiterij © 2010, Andrej Furlan, vir: UIFS ZRC SAZU

• V sredini 13. stoletja, ko je bila romanika sicer še povsem živa, je po redovnih poteh prišla prva gotika, v 300 letih prisotnosti pa se je razmahnila in vztrajala tudi, ko so se na obzorju že pojavljali novi slogi. V stavbarstvu vaških podružnic, ki je najštevilčnejše, je značilna pravokotna, večinoma ravno krita ladja. Zgodnjegotske značilnosti so stene, razdeljene na 4 nadstropja – nad visokimi arkadami so empore, triforij in visoka okna. Oltarni prostor je obokan in navadno tristrano zaključen, v njem so različne oblike rebrastih obokov; zgodnejši križni, zvezdasti in poznejši mrežasti. Nekatere večje cerkve 15. stoletja so v obliki triladijske dvorane, s tem je nastala enotna prostornina za kontrast starejšim razdeljenim bazilikam.
• Pojav opornega loka je povzročil pravo revolucijo. Pritisk oboka je prenesel navzven, empore so izginile, masivnost sten se je zmanjšala. Oboki so postali enostavnejši, štiridelni. Tako so stavbe lahko postale višje, oblika in tloris stavb sta se poenostavili.
• V 16. stoletju se je gotiki v slovo izoblikovala posebna “slovenjegoriška” skupina cerkva.
• Gotske stenske slikarije na slovenskem so med najzanimivejšimi in najbogatejšimi v Evropi.

Koper – Cerkev Marijinega vnebovzetja

Podružnična cerkev Marijinega vnebovzetja na Otoku na Bledu

Župnijska cerkev sv. Jurija v Piranu

Cerkev sv. Lovrenca v vasi Jezero

Cerkev sv. Mihaela v Zgornjih Dupljah

Cerkev sv. Ane pri Podpeči

Kanal – Cerkev Marijinega vnebovzetja

Cerkev sv. Jakoba v Strahomerju

Karmelska Mati božja v Marija Gradcu

Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu

Podružnična cerkev sv. Trojice v Hrastovljah

Podružnična cerkev sv. Nikolaja v vasi Visoko pod Kureščkom

Podružnična cerkev sv. Petra v Vrhu nad Želimljami

Pleterje – Kartuzijanski samostan

Žička kartuzija

Pogled na krstilnico (baptisterij) sv. Janeza Krstnika, zvonik (kampanile) in cerkev z jugovzhodne strani. © 2009, Andrej Furlan, vir: UIFS ZRC SAZU

Cerkev Karmelske Matere božje v Marija Gradcu. © 2010, Tomaž Majcen, vir: Arhiv T. Majcna

Pročelje koprske stolnice Marijinega vnebovzetja z zvonikom © 2008, Fototeka Oddelka za umetnostno zgodovino FF, UL, vir: Fototeka Oddelka za umetnostno zgodovino FF, UL

• Kmečki vpadi in nemirni časi kmečkih puntov ter reformacije, ki likovni umetnosti tudi idejno ni bila naklonjena, so vplivali na to, da se pri nas renesansa, ki v evropskem zaporedju sledi gotiki, v cerkveni umetnosti 16. stoletja ni tako izrazito uveljavila kot v sosednjih deželah. V italijanskem pomenu besede poznamo renesanso le v slovenskem Primorju. Še vedno je bila živa gotska oblikovalna tradicija
• Renesansa sicer nosi željo po oživitvi antične kulture, ter človeka postavi za temeljno merilo v vsem.
• Renesančni umetniki so proučevali antične oblike, sestavili so preglednico vseh antičnih oblik in zapisali pravila, ki naj bi omogočala pravilno predstavljanje prostora. Arhitektura se je otresla strogosti, razvila se je dekoracija.

Koper – Cerkev Marijinega vnebovzetja

Župnijska cerkev sv. Jurija v Piranu

Karmelska Mati božja v Marija Gradcu

Notranjščina stolnice (pogled proti vzhodu). © 2007, Andrej Furlan, vir: Arhiv UIFS ZRC SAZU

Ljubljana, Cerkev Marijinega oznanjenja, pročelje © 2003, Fototeka Oddelka za umetnostno zgodovino FF, UL, vir: Fototeka Oddelka za umetnostno zgodovino FF, UL

Pogled na obok kupole prezbiterija s poslikavo Štefana in Janeza Šubica iz leta 1871. © 2010, Andrej Furlan, vir: UIFS, ZRC SAZU

Cerkev sv. Ane v Tunjicah. © 2006, Fototeka Oddelka za umetnostno zgodovino FF, UL, vir: Fototeka Oddelka za umetnostno zgodovino FF, UL

Notranjost Uršulinske cerkve. © 2009, Fototeka Oddelka za umetnostno zgodovino FF, UL, vir: Fototeka Oddelka za umetnostno zgodovino FF, UL

Nova Štifta, zunanjščina cerkve Marijinega vnebovzetja © 2002, Fototeka Oddelka za umetnostno zgodovino FF, UL, vir: Fototeka Oddelka za umetnostno zgodovino FF, UL

Sladka Gora, notranjščina cerkve Matere božje © 2005, Fototeka Oddelka za umetnostno zgodovino FF, UL, vir: Fototeka Oddelka za umetnostno zgodovino FF, UL

Lesen, bogato okrašen baročni glavni oltar s svedrastimi stebri, ki zavzema celotno vzhodno steno prezbiterija, je iz leta 1747 in sodi med najvidnejše dosežke kranjskega pa tudi slovenskega baroka. © 2009, Andrej Furlan, vir: UIFS ZRC SAZU

Gornji Grad, pročelje cerkve sv. Mohorja in Fortunata © 2005, Fototeka Oddelka za umetnostno zgodovino FF, UL, vir: Fototeka Oddelka za umetnostno zgodovino FF, UL

Velesovo, notranjščina cerkve © 2005, Fototeka Oddelka za umetnostno zgodovino FF, UL, vir: Fototeka Oddelka za umetnostno zgodovino FF, UL

Prezbiterij. © 2009, Andrej Furlan, vir: UIFS ZRC SAZU

• Z zmago protireformacije in katoliške verske obnove je srednji vek tonil v pozabo, duhovno vzdušje in gospodarske razmere pa še niso dovoljevale hitrega razvoja. V 17. stoletju je umetnost še vedno iskala svoj pravi obraz, novi veliki slog barok , ki je tačas že preplavil druge dežele, pa se je le počasi uveljavljal.
• Konec 17. in v 18. stoletju so se baroku na slovenskem na stežaj odprla vrata. Visoka stopnja dekorativnosti je ustrezala ljudski estetiki, delo so dobili italijanski mojstri, domačini so se od njih učili in kasneje s svojimi deli preplavili vso Slovenijo in estetiko prilagodili domačim potrebam in okusu.
• Barok skuša doseči skrajno dinamičen učinek v tlorisu in višinskih razmerjih. Nenehna igra med izbočenimi in vbočenimi površinami, razgibane enotne prostornine, kupole, ki se s poslikavo navidezno dvigajo do nebes, z vsem lepim in bogatim obloženi zlati oltarji ter zapletene domislice, ki temeljijo na preigravanju geometrijskih likov ustvarjajo prostore polne presenečenj. Nosi smisel za teatralnost in dramatičnost, učinkovanju na čustva.

Cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori pri Šentrupertu na Dolenjskem

Koper – Cerkev Marijinega vnebovzetja

Župnijska cerkev Imena Marijinega na Sveti Planini

Podružnična cerkev Marijinega vnebovzetja na Otoku na Bledu

Staroslovansko grobišče pod cerkvijo sv. Jurija na Legnu pri Slovenj Gradcu

Gornji Grad – Cerkev sv. Mohorja in Fortunata

Župnijska cerkev sv. Jurija v Piranu

Žalostna gora nad Mokronogom

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Spodnji Idriji

Cerkev sv. Ane v Tunjicah

Cerkev sv. Mihaela v Zgornjih Dupljah

Cerkev sv. Ane pri Podpeči

Cerkev sv. Vida v Spodnjih Dupljah

Ljubljana – Cerkev Marijinega oznanjenja

Podružnična cerkev sv. Barbare na Ravniku pri Hotedršici

Kanal – Cerkev Marijinega vnebovzetja

Nova Štifta – Cerkev Marijinega vnebovzetja

Sladka Gora – Cerkev Matere Božje

Predenca – Cerkev sv. Roka

Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu

Ljubljanska stolnica

Limbarska gora – Cerkev sv. Valentina

Romarska cerkev sv. Jožefa v Preserjah

Župnijska cerkev sv. Vida v Preserjah

Podružnična cerkev Žalostne Matere božje na Žalostni gori nad naseljem Prevalje pod Krimom

Adergas – Samostan Velesovo

Predenca, notranjščina cerkve sv. Roka © 2004, Fototeka Oddelka za umetnostno zgodovino FF, UL, vir: Fototeka Oddelka za umetnostno zgodovino FF, UL

Cerkev Marije Zdravja z zakristijo, rondelo, svetilnikom in okroglim stolpom. © 2008, Matjaž Zupanc, vir: Arhiv ZAG Ljubljana

Na oboku kapele sv. Jožefa je Anton Cebej naslikal pet prizorov iz življenja sv. Jožefa, nad vhodom je Jožefova zaroka. © 2009, Mina Mušinović, vir: UIFS ZRC SAZU

• Barok se je konec 18. stoletja brezglavo razmahnil v rokokoju. Njegova najznačilnejša poteza je neuničljiva radost. Uporablja okrasne motive, ki s svojimi lahkotnimi in zavitimi oblikami posnemajo kapnike, školjke in okamenine. Tudi ta neugnani barok se je s časom umiril in v 19. stoletju postal veliko preprostejši.

Predenca – Cerkev sv. Roka

Cerkev Marije Zdravja

Bivši kartuzijanski samostan v Bistri

Zunanjščina cerkve s stopnicami, zvonikom in ladjo. © 2008, Damjan Prelovšek, vir: UIFS ZRC SAZU

• Jože Plečnik, njegovi sodelavci in učenci, so nakazali nove poti razvoja sakralne arhitekture na Slovenskem.

Cerkev sv. Mihaela v Črni vasi

1. Zadnikar, Martin. Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti. Mohorjeva Družba, Celje 1973.
2. Debicki Jacek in drugi. Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti. Modrijan, Ljubljana 2004.